Paulo Coelho, svetovno priznani avtor, je nekoč zapisal:

Ne utopiš se, ko padeš v reko, ampak šele takrat, ko se odločiš, da ne boš splaval na breg.

Ta misel nam v enem stavku opiše DRAMO celotnega življenja. Na nekatere dogodke v naši okolici lahko vplivamo, vsekakor pa je teh potencialnih vplivov preveč, da bi jih osebno popolnoma obvladovali. Kljub temu pa nismo povsem žrtve okoliščin. Naša reakcija na te dogodke je tista, ki vpliva na uspešnost našega delovanja in, potencialno, celo preživetja (v fizičnem ali psihičnem smislu).

Vsak od nas se vsakodnevno znajde v eni od treh vlog Trikotnika Drame.

• Glavno vlogo ima Žrtev, ki ima občutek nemoči in nezmožnosti nadzora nad dogajanjem v svoji okolici,
• Preganjalec, ki izvaja pritisk na Žrtev ter s svojimi zahtevami ali pričakovanji in utrjuje Žrtev v podrejenem položaju, ter
• Reševalec, ki skozi svojo neprestano pomoč Žrtvi v resnici onemogoča učenje in ustvarjanje ter jo zadržuje v vlogi podrejenosti.

Delovanje v katerikoli vlogi Trikotnika Drame je vsekakor destruktivno in ne omogoča resnejšega napredka in ustvarjanja okoliščin, kjer bi igralci lahko napredovali kot posamezniki, še posebej ne kot skupina.

Vsekakor obstaja tudi bolj funkcionalen trikotnik – Trikotnik Ustvarjanja. V tem trikotniku se isti igralci transformirajo v novih, produktivnih vlogah:

• Žrtev se prelevi v Ustvarjalca, ki se zaveda, da zmore obvladovati svojo okolico, včasih tudi ob pomoči drugih igralcev,
• Preganjalec se prelevi v Inspiratorja, ki Ustvarjalcu zaupa, da zmore, mu je pa pripravljen ponuditi inspirativno vizijo,
• Reševalec se prelevi v Učitelja, ki ne ponuja rešitev, temveč Ustvarjalcu nudi podporo pri razmišljanju in ustvarjanju rešitev.

Delovanje v tem trikotniku omogoča vsem trem, da se veliko bolje odzovejo na nove, nepredvidljive okoliščine, še posebej, ker jim omogoča delovanje kot ekipa, ne pa samo kot izolirani posamezniki. To pa je ultimativni cilj, vsakega Leaderja, mar ne?‍